Dokazovanje Cushingovega sindroma

Ko vaš veterinar sumi na Cushingov sindrom, bo opravil preiskave krvi in urina za potrditev diagnoze. To se običajno začne s splošnim pregledom zdravstvenega stanja – to so bolj splošni testi pri katerih bo vaš veterinar iskal namige na prisotnost Cushingovega sindroma.

Iskanje namigov za Cushingov sindrom

Če splošni testi še povečajo sum vašega veterinarja ali če znaki pri vašem psu povzročijo, da vaš veterinar sumi na Cushingov sindrom se bodo izvajali testi, specifični za Cushingov sindrom, da potrdijo ali ovržejo diagnozo.

Ker koncentracija kortizola v krvi čez dan močno niha tako pri zdravih psih kot pri psih s Cushingovim sindromom, diagnoze ni mogoče potrditi le z eno meritvijo kortizola.

Dva testa, ki se najpogosteje uporabljata za potrditev diagnoze sta test supresije z nizkim odmerkom deksametazona in ACTH stimulacijski test. V večini primerov bo vaš hišni ljubljenček med izvajanjem testov ostal v veterinarski ambulanti.

Med tem testom bodo vašemu psu injicirali zdravilo, imenovano deksametazon. Pri psih, ki nimajo Cushingovega sindroma bo ta injekcija popolnoma zavrla nastajanje kortizola.

Vaš veterinar bo to ugotovil tako, da bo najprej izmeril »normalno« raven kortizola v krvi vašega psa. Nato bo odvzel še dva krvna vzorca in sicer 3-4 ure po injiciranju deksametazona in osem ur po injiciranju.

Pri psih brez Cushingovega sindroma bodo ravni kortizola po injiciranju deksametazona nizke v primerjavi z »normalnimi« ravnmi – saj je injiciranje deksametazona ustavilo proizvajanje kortizola v nadledvičnih žlezah.

Pri psih s Cushingovim sindromom bodo ravni kortizola po injiciranju deksametazona ostale povišane – ker deksametazon ne more zavreti povečane količine kortizola, ki ga proizvajajo psi s tem stanjem.

Ta test s testiranjem odziva nadledvične žleze na stimulacijo s hormonom ACTH pokaže, ali vaš pes prekomerno proizvaja kortizol.

Vaš veterinar bo opravil ta test tako, da bo najprej izmeril »normalno« raven kortizola v krvi vašega psa. Nato bo injiciral sintetično različico ACTH in po eni uri odvzel naslednji vzorec krvi.

Ker ACTH naravno spodbuja proizvodnjo kortizola, se bodo ravni kortizola po injiciranju pri psih brez Cushingovega sindroma povečale nad »normalne« ravni. Vendar je ta odziv običajno blag – večina zdravih psov proizvede enourno vrednost kortizola med 300-400 nmol/l.

Pri večini psov s Cushingovim sindromom je proizvodnja kortizola po injiciranju sintetičnega ACTH močno povečana in v večini primerov bo enourna vrednost kortizola višja od 550-600 nmol/l.

Vendar morate vedeti, da nobeden od teh testov ni popoln in da bo vaš veterinar morda moral opraviti oba testa, da bo lahko postavil diagnozo. Prav tako je lahko, da bo za vašega hišnega ljubljenčka potrebna večkratna ponovitev testov. Priporočamo, da se s svojim veterinarjem podrobneje pogovorite o diagnostičnem postopku za vašega psa.

Ste odkrili primer Cushingovega sindroma?

Ko začetni testi potrdijo diagnozo Cushingovega sindroma, se bo vaš veterinar z vami pogovoril o nadaljnjih testih, da ugotovi ali ima vaš pes bolezen hipofize ali nadledvične žleze. Odločitev za izvedbo teh nadaljnjih testov bo odvisna od individualnih okoliščin vašega ljubljenčka.

Postopek odkrivanja vzroka Cushingovega sindroma lahko vključuje nadaljnje preiskave krvi ali nadaljnjo diagnostično slikanje – vključno z ultrazvokom, MRI ali CT skeniranjem.

Odvisno od individualnih okoliščin, pri vsakem psu se ne odkrije Cushingovega sindroma – vendar je treba razmisliti o teh testih, saj lahko ponudijo alternativne možnosti zdravljenja in/ali dajo idejo o prognozi za vašega ljubljenčka.

Pustimo Cushingovo obsodbo za sabo

Ko je Cushingov sindrom diagnosticiran, obstaja možnost, da se zdravje in živahnost povrne. Z učinkovitim zdravljenjem je mogoče izboljšati kakovost življenja vašega psa in zmanjšati tveganje, da bi razvil druge bolezni.

Raziščite zdravljenje